Koleraba na kratko:
Latinsko ime: Brassica oleracea gongylodes
Splošno ime: koleraba
Družina: Brassicaceae Vrsta: zelenjava
Višina: 35 cm Sadilna razdalja: 20 cm
Izpostavljenost: sončno Tla: globoka, vlažna, dobro prekajena
Sajenje: od sredine aprila do konca avgusta - Žetev: od junija do novembra
Koleraba je stara in v naših zelenjavnih vrtovih že malo pozabljena zelenjava, ki si jo zaradi okusa in hranilnih lastnosti zasluži ponovno odkriti.Iz družine Brassicaceae, ki izvira iz Evrope, jedo nabreklo steblo pri tleh, ki oblikuje kroglo s premerom od 6 do 20 cm, iz katere izhajajo veliki listi v rozetah.
Malokalorična in zelo bogata z vitaminoma C in B3, vlakninami in minerali, koleraba ponuja fin okus, ki je podoben lešniku.
To vrtnino je precej enostavno gojiti, saj je manj zahtevna kot večina drugih kapusnic. Obstaja veliko sort, nekatere so zgodnje, kot sta 'Blanc hâtif de Vienne' in 'Azur Star', druge pozne, kot je 'Blaro', tretje pa so še vedno zelo produktivne, kot je 'Superschmelz'.
Setev kolerabe
Setev kolerabe poteka v daljšem časovnem obdobju, ki traja od marca do sredine julija, odvisno od sorte. Temperatura kalitve kolerabice je med 7 in 30°C. Lahko nadaljujete s setvijo neposredno na mesto ali s setvijo v lončke.
Setev v vedra
Seme kolerabice posejte na globino 1,5 cm, v substrat, sestavljen iz dobrega semenskega komposta. Podlago vzdržujte vlažno, ne da bi jo namakali.
Setev na mestu
Tl razkompanirate, pograbljate in spremenite, preden naredite brazde 1 cm globoko, na razdalji 30 cm. Semena kolerabice posejte vsake 3 cm in jih pokrijte s tanko plastjo zemlje.
Ko vzklijejo, jih razredčite, da ostane samo ena rastlina na vsakih 20 do 25 cm. Zadnjica, ko se začnejo oblikovati dlani.
Sajenje kolerabice
Kolerabo sadimo v zelenjavni vrt v ogreto in pripravljeno zemljo. Zato začnite s plevelom, preden zrahljate zemljo in grabite, da dobite zelo fino zemljo.
- Sadilne jame med vrstami naredite 25 cm, med posamezno rastlino kolerabice v vrsti pa 20 cm.
Rastline potisnite do prvih pravih listov. Takoj, ko se oblikuje ikra (oteklina stebla), nasipajte, da utrdite implantacijo.
Gojenje in vzdrževanje kolerabice
Koleraba potrebuje dobro prekajeno zemljo, obogateno s kompostom ali dobro zrelim gnojem, v odmerku 3 kg na m2. Rad ima predvsem globoka, vlažna tla. Postavite ga na sončno lego ali v rahlo senco. Koleraba se zelo dobro prilagaja hladnim in deževnim podnebjem.
Ko ste na mestu, razmislite o rednem pletvi, okopavanju in zalivanju kolerabice. Da bi omejili svoje posege, ne oklevajte in mulčite zemljo okoli dobro razvitih rastlin s tankimi zaporednimi plastmi odrezkov, pomešanih z odmrlimi listi.
Bolezni in škodljivci
Kot večina kapusnic je tudi koleraba dovzetna za napade kapusovega črva, uvoženega kapusovega črva in bolhačev. Lahko ga prizadenejo tudi različne bolezni, kot je klobučnjak.
Upoštevajte tudi kapusovo mušico.
Pobiranje in shranjevanje kolerabe
Kolerabo boste pobirali med začetkom julija in začetkom novembra, približno 75 dni po setvi. Žetev se nato opravi z izkoreninjenjem, ko rastejo.
Opozorilo: v primeru dolgotrajne suše jih poberite prezgodaj, sicer lahko postane njihovo meso vlaknato.
Kolerabo lahko precej dolgo hranimo v silosu ali v temni, suhi kleti. Lahko ga hranimo tudi več dni v predalu za zelenjavo v hladilniku. Prav tako ga je treba zamrzniti, potem ko je bil 5 minut blanširan v vreli slani vodi.
Kako skuhati kolerabo?
Zelo fin okus kolerabe spominja na okus lešnika. Jemo ga lahko surovega, pripravljenega v solati ali karpaču, kuhanega, zalivenega z medom ali pripravljenega za gratiniranje.
Užitni so tudi listi kolerabice, ki popestrijo juhe.
