Zahvaljujoč svoji prvotni obliki zelje Romanesco naredi vtis kljub pozni objavi na mednarodnih trgih.
Njegova jabolčno zelena barva spominja na brokoli. Njegova kompaktna oblika je bolj podobna cvetači. Zelje Romanesco je samostojna sorta, ki se v Franciji še vedno malo uživa. Kljub temu je zelenjava odličen vir vitaminov, mineralov in vlaknin.
Njegov kalorični vnos je nizek, zato je očitno cenjen pri uravnoteženi prehrani.
- Preberite tudi: kako pravilno gojiti zelje Romanesco
Dolgo rezervirano za Rimljane
Kot že ime pove, je bilo zelje Romanesco prvič razvito v Rimu. Njegova kultura v italijanski prestolnici je zelo stara. Vendar pa je preostali svet šele v devetdesetih letih izvedel za njegov obstoj. Nizozemski raziskovalci so prvi, ki eksperimentirajo z njenim gojenjem zunaj rimske regije.
Od takrat je Bretanja (in zlasti regiji Saint-Pol-de-Léon in Paimpol) prevzela monopol nad francosko pridelavo zelenjave. Vendar pa se zelje Romanesco še vedno trudi, da bi se znalo gurmanom.
Surovo ali parjeno
Na voljo od junija do septembra, zelje Romanesco najpogosteje jemo kuhano. Raje izberite hitro kuhanje na pari, največ sedem minut, da obdržite največ hranil.
Bolj izvirno ga lahko poskusimo tudi surovega, v solati. Po izpiranju olupite vrhove, da na primer naredite nekakšen tabbouleh. Jedro naj bo sesekljano in kuhano v drugem receptu.
Na stojnicah je bolje izbrati neokrnjeno zelje s trdno glavo. Prednost dajte socvetjem z drobnimi in tesnimi zrni.
Zelenjavo pojejte hitro, da boste kar najbolje izkoristili njeno hranilno vrednost. V nasprotnem primeru ga hranite največ 3 dni v predalu za zelenjavo hladilnika.
Orodje za učenje matematike
Številni priznani znanstveniki so svoja odkritja dolžni opazovanju narave.
Tako je organizacija socvetja zelja Romanesco ponazoritev načela, dobro znanega v matematiki, fraktala.
MB
Vizualni krediti: Chou romanesco 1: © Illustrez-vous - stock.adobe.com Chou romanesco 2: © Timolina - stock.adobe.com Chou romanesco 3: © Uliab - stock.adobe.com
